Evropske Unije na področju usposabljanja in izobraževanja, namenjen predvsem mladim med 15 in 25 letom starosti, spodbuja mobilnost, iniciativnost, medkulturno učenje in solidarnost med mladimi v vsej Evropi ter izven njenih meja. Program MLADINA ponuja mladim predvsem možnost za mobilnost ter možnost aktivnega sodelovanja pri oblikovanju Evrope tretjega tisočletja. Aktivnosti zadevajo neformalno izobraževanje in so v specifičnem pedagoškem kontekstu namenjene vključevanju mladih v graditev Evrope, pri čemer spodbujajo njihovo aktivno sodelovanje ter ponujajo oblikovalno izkušnjo. Zato te akcije prispevajo k izobraževanju mladih državljanov in državljank z medkulturnim učenjem ter krepijo sodelovanje med državami članicami. Skozi ves potek izmenjave pa so bile, tako spontano kot načrtovano, obravnavane naslednje vsebine:
Kako pomagati mladim, da pridobijo znanje, sposobnosti in zmožnosti ter priznavajo vrednost teh izkušenj?
Kako olajšati integracijo mladih v družbo ter spodbujati duh iniciativnosti?
Kako omogočati večji dostop, še posebej mladim, ki živijo v težkih okoliščinah ali mladih s hendikepi, pri tem pa pomagati odpravljati vse oblike diskriminacije ter spodbujati enakost na vseh ravneh družbe?
Kako omogočiti mladim svobodno izražanje njihovih občutkov za solidarnost v Evropi in v svetu ter podpore za boj proti rasizmu in ksenofobiji?
Kako zagotoviti mladim možnost aktivnega sodelovanja pri oblikovanju Evrope?
Kako vključiti evropski element v projekte, ki bodo imeli pozitiven učinek na mladinsko delo na lokalnih ravneh?
Kako spodbuditi boljše razumevanje različnosti v skupni evropski kulturi in dediščini, ki si jo delimo?
Osrednji tematiki multilateralne mladinske izmenjave “Carpe differentiam: live the differences. Slovenija 2001 – Youth exchange”, ki se je v največjem delu odvijala v Pomurju, pa sta bili umetnost in kultura ter okolje.
Slovenija je dežela, ki ima čudovito in raznoliko pokrajino: obalno – kraški, alpski svet, gričevnat svet osrednje Slovenije in panonski svet – Pomurje, ki je tista slovenska pokrajina, kjer sta urbano in ruralno okolje vzpostavila verjetno najpristnejše in najkoristnejše povezave. Skozi zgodovino pa najdemo prav specifične dejavnike, ki so vplivali na razvoj te skrajne severovzhodne slovenske pokrajine. Murska Sobota, edino slovensko mesto v pravi ravnini, ki je iz starodavnega župnijskega središča prerasla v eno od osmih regionalnih središč v Sloveniji in je središče največjega slovenskega kmetijskega območja, v katerem se s kmetijsko pridelavo ukvarja še okrog petina vsega prebivalstva. Velike ravninske graščine, močna slovenska narečna govorica, različne cerkve, molilnice in vere, edini sovjetski spomenik na Slovenskem, največje židovsko pokopališče na Slovenskem, madžarska in romska manjšina itd. so pomembni kulturni dejavniki v Pomurju. Pomurje ima mnogo objektov in naravnih danosti za prijetno preživetje prostega časa: letna kopališče, zaprta in odprta termalna kopališča, športno letališče in Balonarsko društvo Triglav, turistično jahalno središče v Rakičanu pri Murski Soboti, teniška igrišča, vodna bogastva, reko Muro, umetno Soboško jezero in še marsikaj. Bogastvo termalni voda, številne terapevtske možnosti, domača kulinarika, zabava, predvsem pa prijaznost gostiteljev so porok za dobro počutje v celi regiji. Izlet na Vinski turistični cesti skozi Dolgovaške, Lendavske, Čentibske, Dolinske gorice, Ljutomerske ali Radgonsko – kapelske gorice je gotovo doživetje, ki še dolgo ostane v lepem spominu. Prijazne turistične kmetije in vinogradniki z odlično vinsko kapljico ter pristno domačo prekmursko – madžarko kulinariko vabijo, da se ustavite na sprehodu, pridete na izlet ali celo na počitnice, se osvežite v senci goric in hladu vinskih kleti s kozarčkom odličnega vina in pristne domače kulinarike.
B. Izpostavljeni problemi
Posebej izpostavljeni problemi so bili: ? zakaj je prepoznavnost oz. image Slovenije v državah Evropske Unije, še posebej pa med mladimi, na tako nizkem nivoju? ? zakaj si tako malo mladih iz Evropske Unije želi obiskati Slovenijo? ? zakaj je prosti pretok ljudi in neodvisne kulturne produkcije v primerjavi s prostim pretokom kapitala čez schengenske meje, v podrejenem položaju? ? zakaj je v pomurski regiji tako malo zanimivih aktivnosti, ki bi mlade spodbudili k samoiniciativnosti? ? zakaj je v pomurski regiji tako malo zanimivi aktivnosti, preko katerih bi se naj mladi zavedli “Evropske realnosti” in procesa “Evropskih integracij”?
C. Predlagane rešitve
Mladinska izmenjava, ki je potekala med 14. in 24. julijem 2001 v Murski Soboti oz. Prekmurju je imela več zelo pomembnih momentov in aktivnosti. Najbolj pomemben podatek je vsekakor ta, da so bili gostujoči mladostniki pa tudi mladinski delavci prvič v Sloveniji in da pred izmenjavo o njej niso vedeli mnogo. Prvotno je bila izmenjava načrtovana kot bilateralna. Leta 2000 je MIKK Murska Sobota popeljal v Belgijo 22 mladostnikov iz Prekmurja na mladinsko izmenjavo in vtisi po izmenjavi so bili tako pozitivni, da so organizatorji želeli narediti nadgradnjo.
Po seminarju za iskanje partnerskih organizacij, ki je potekal med 22. in 25 marcem letos na Nizozemskem pa so v projekt vključili še partnerje iz Portugalske, Italije in Nizozemske. Osnovni cilji izmenjave so bili doseženi v celoti:
izmenjava v Sloveniji je dala vsem udeležencem zelo pozitivno medkulturno izkušnjo, samo interkulturno učenje pa največjo možno dodano vrednost (neznana dežela in ljudje v Sloveniji so postali vsem udeležencem znani in obenem v celoti sprejemljivi),
strah in skrb povezana z razmerami in kvaliteto življenja v Sloveniji pred samo izmenjavo sta v času izmenjave in po njej prešla v eno najbolj pozitivnih izkušenj o nečem neznanem in to pozitivno izkušnjo, ki jo lahko vsi udeleženci z navdušenjem prenašajo v domače okolje.
Dejstvo, da so bili v izmenjavo vključeni mladostniki petih evropskih držav, ki so na interkulturnem večeru predstavili svoje države z jedmi, glasbo, poezijo, plesi itd., značilnimi za posamezno državo udeleženko je dalo verjetno največji prispevek k interkulturnemu učenju. Tudi ostale aktivnosti, preko katerih so imeli udeleženci možnost primerjave z njihovim domačim okoljem so bile zelo pomembne pri interkulturnem učenju: obisk tipičnega vinotoča, ogled Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, obisk zdraviliškega bisera: Moravskih Toplic, obisk podeželja ob jezeru Krašči, spust po reki Muri, ogled plavajočega mlina na Muri ter prikaz domačih tradicionalnih obrti, ogled slovenske prestolnice Ljubljane in primerjava s prestolnicami ostalih evropskih držav, pa tudi obisk rock koncerta ter lončarske delavnice. Zelo pomembno so prispevale k interkulturnemu učenju tudi delavnice – fotografija, grafiti, glasba, oblikovanje nakita, izdelava spletne strani, preko katerih so mladi v medsebojnem sodelovanju spoznavali drug drugega. Za mlade je mladinska izmenjava, sama po sebi, veliko boljša oblika spoznavanja novega okolja in ljudi, ki tam živijo in to okolje soustvarjajo, kot pa brezosebni turistični izlet oziroma turistični obisk.
V tako nazadujoči regiji (v slovenskem in zahodnoevropskem merilu), kot je Prekmurje, od koder se zaradi tega izseli vse več mladih izobražencev, lahko aktivnosti, povezane z mednarodnimi mladinskimi projekti pomenijo popestritev in morebitno novo oživitev mladinskih aktivnosti v regiji, saj raziskave v okviru CRP-ov kažejo, da je ugotovljena relativno visoka pasivnost in neaktivnost velikega dela prebivalstva in tudi mladi se slabo vključujejo v aktivno delovanje. To pa v končni fazi pomeni, da so lahko podobni mednarodni projekti najbolj evropski oz. najbolj urbani lokusi v tako zaostajajoči regiji.
Izpeljana mednarodna mladinska izmenjava je iniciirala mednarodno sodelovanje sorodnih mladinskih organizacij, dala je možnost spoznavanja različnih kultur, istočasno je dala možnost spoznavanja različnih življenjskih stilov.
Organizatorji ne izpostavljajo nobenega dogodka in aktivnosti v času trajanja izmenjave, v katerem bi se naj udeleženke in udeleženci posebej zavedli “Evropske realnosti” in procesa “Evropskih integracij”. Vsekakor pa vsaka mednarodna mladinska – kulturna izmenjava že s svojim imenom, še bolj pa skozi izvedbo prispeva k ozaveščanju teh dveh splošnih pojmov. Največji prispevek k povečanju “Evropske zavesti” udeležencev izmenjave pa gre pripisati temu, da je izmenjava potekala v Sloveniji, torej državi, ki ni članica Evropske Unije, saj so vsi na izmenjavi sodelujočih partnerje prihajali iz držav Evropske Unije. Na sami izmenjavi so se bolj osredotočili k posamezniku in kulturnim in značajskim razlikam med mladimi. Izmenjavo so organizatorji izpeljali v prvi vrsti zaradi želje po spoznavanju druge dežele, kulture teh dežel in narodov, ki to kulturo ustvarjajo. Pri projektu so si želeli druženja in zabave z mladimi ljudmi širom Evrope in skupaj z njimi soustvarjati izmenjavo, izmenjavo idej, izkušenj, življenjskega stila, informacij in še marsičesa drugega na neformalen način, za kar se priložnost ne ponudi na vsakem koraku. S političnim predznakom “Evropske realnosti” so bili organizatorji popolnoma neobremenjeni, pojem skupne evropske zavesti so kar posvojili in ga dojemali in sprejemali ves čas izmenjave kot samoumevnega.