5. MADŽARSKA-Multilateralana (Avstrija, Litva, Španija, Madžarska in Slovenija)
Kecskemet, 20. 8. – 27. 8. 2005
V četrtek, 18.8.2005, je v moj telefon prispelo SMS sporočilo. Poslal mi ga je Andras, kolega iz Madžarske, s katerim sva se spoznala lani na seminarju na Norveškem. Povabil nas je, naj se pridružimo multilateralni mladinski izmenjavi v Kecskemetu na Madžarskem, saj je skupina iz Velike Britanije v zadnjem trenutku odpovedala sodelovanje. Po prvem presenečenju in kratkem razmisleku, smo zbrali pet mladostnikov, rezervirali karte, v Gorenjki kupili čokolado ter potico in v soboto že sedeli na vlaku za Budimpešto. Zvečer smo se spoznali z ostalimi udeleženci, ki so prišli iz Avstrije, Litve, Španije in Madžarske. Naslov izmenjave se je glasil »EUROPEAN FLAG SHOULD BE RAINBOW COLOURED« – »Evropska zastava bi morala biti v barvah mavrice«. Vsaka skupina je predstavljala svojo državo ter ljudi. Pogovarjali smo se različnih nacionalnostih (samo v naši skupini smo našli šest različnih), o migrantih, imigrantih, etničnih in verskih manjšinah, vse v povezavi z zgodovino posamezne države in Evrope. Te teme so bile tudi osnova za naše delavnice (slikanje, glasba, foto-video, spletne strani, ročne spretnosti). Delovne skupine so bile razdeljene po državah. Na primer, sama sem vodila skupino Slovenija, v kateri so bile poleg mene Litvanka, Španka, Avstrijka, Madžarka in Slovenka. »Slovenke« so predstavile Slovenijo tako,da so iz filca izdelale kokoš v narodni noši z elanovimi smučmi. Avstrija je bila predstavljena na sliki, nastala je spletna stran o Litvi, glasba o Madžarski in foto zgodba o Španiji. Na koncu pa smo skupaj poslikali svilo, na katero smo narisali vsak svojo zastavo ter jih obkrožili z barvami mavrice. Vsak večer je ena skupina pripravljala večerjo. Tako smo jedli španske tortilije, dunajske zrezke in »štrudl«, litvanske sarme, madžarski golaž. Mi pa smo opazovali ostale, ki se niso mogli načuditi žgancem s kislim zeljem ter kako so s slastjo pospravili sirov in mesni burek, ki ga je spekel naš pumovec Dani. Najbolje smo se ujeli s skupino iz Avstrije ter z njimi preživeli največ časa. Veliko smo se naučili o drugih državah in drugi veliko o Sloveniji. Poleg tega smo doživeli veliko lepih, neprecenljivih trenutkov ob pogovorih, zabavi in sklepanju novih prijateljstev in vezi.
6. Nizozemska-Slovenija (Amsterdam)
Projekt mladinske izmenjave z Nizozemsko smo izvedli v okviru evropskega programa Mladi v Akciji, ki ga pri nas izvaja Nacionalna agencija Movit. V oktobru je 16 pumovcev z dvema mentoricama odpotovalo v Amsterdam in to kar z avtobusom. Že sama vožnja je bila zelo zabavna, udobno smo se namestili in se zbudili v Amsterdamu. Tam se nam je pridružilo 16 mladih iz Nizozemske. Najprej smo se namestili v hostlu Stay Okay. Naslov našega projekta je bil prvotno ˝Subkulture v družbi danes˝ potem pa smo ga spremenili v ¨Človekove pravice˝. Obravnavali smo najrazličnejše teme, ki so povezane s človekovimi pravicami, sprejemanje drugih kultur, ver, saj so Nizozemski mladi prihajali iz najrazIičnejših držav (Somalija, Maroko, Gana). V desetih dnevih smo imeli najrazličnejše aktivnosti na temo človekovih pravic. Obiskali smo organizacijo za begunce, tam smo imeli delavnice in multikulturni kuharski večer. Mladi so pripravili najrazličnejše jedi, ki so značilne za njihove države. Obiskali smo tudi organizacijo Cord Aid, ki je mednarodna organizacija, ki pomaga Afriki. Tam smo se burno pogovarjali o človekovih pravicah, saj so mladi imeli zelo različne poglede. V ustvarjalnih delavnicah smo slikali na majice in izdelali skulpture iz gibsa. Obiskali smo maroško skupnost, ki so nam razkazali svojo mošejo, predstavili probleme, ki jih ima maroška skupnost, zlasti z brezposelnostjo in kriminalom. Dovolj časa je bilo tudi za zabavo. V prostem času smo v hostlu igrali tarok se družili in imeli karaoke, pohajkovali smo po Amsterdamu, sprehodili smo se po Rdeči ulici, si pasli oči na najrazličnejših trgovinah, ki ponujajo vsemogoče. Deset dni je prehitro minilo. Zadnji dan smo si ogledali boksarski turnir, gostila nas je maroška skupnost, še vedno nam je v spominu ostala njihova gostoljubnost in majice, ki jih nosimo. Poslovili smo se s solzami v očeh, si obljubili, da se vidimo naslednje leto. Žal se to ni zgodilo, saj Nizozemski organizaciji ni uspelo prijaviti projekta
7. NEMČIJA-Multilateralna (Grčija, Francija, Italija, Nemčija, Nizozemska, Mehika, Južna Koreja)
Osterholz –Scharmbeck, 25. 7. – 8. 8. 2004
Štirje udeleženci in mentorica Jasmina Šubic so 25. julija 2004 odpotovali v Nemčijo. Tema mladinske izmenjave je bila povezana z mejami, ki jih mladi najbolj občutijo v današnjem svetu. Mladinske izmenjave so udeležili mladi iz Grčije, Francije, Italije, Nemčije, Mehike, Južne Koreje in z Nizozemske. Svoja razmišljanja o mejah so predstavili v digitalni obliki – videospotu, kratkem filmu, seriji fotografij. Prikazali so meje, ki nastanejo zaradi jezika, zakonov, policijskega nasilja, razlik med spoloma. Naš pumovec Klas in kolega iz Francije sta predstavila policijsko nasilje. Z računalnikom sta ob pomoči interneta, slik, filmov ter člankov pripravila petminutni film o tem, kako lahko policija izrablja svoja pooblastila. Dobro so se odrezali tudi drugi mladi, ki so predstavili problem podkupovanja na sodišču, drugi pa jezikovne ovire. Skupine so delovale narodnostno mešano in s tem so bili mladi primorani izpopolnjevati znanje angleščine, hkrati pa so pridobili tudi številne izkušnje pri komunikaciji, spoznavali razlike med narodi in bili nemalokrat nad njimi prijetno presenečeni. Mladi so projektno delo opravljali sami, vloga mentorjev je bila vezana le na organizacijo, spodbujanje in včasih tudi pomoč pri prevodu. Kljub vsakodnevnemu delu pri oblikovanju in dokončanju naloge, ki so jo predzadnji dan predstavili javnosti in medijem, so imeli tudi prostočasne aktivnosti, ko so spoznavali okolico in znamenitosti. Zadolženi pa so bili tudi za kuho in pospravljanje.
8. NEMČIJA-Multilateralna Lutjensee 2005-Voices for inclusion
9. NEMČIJA-Multilateralna Lutjensee 2006-Voices for inclusion